27. oktobra letos je v Časnikarskem krožku v Trstu potekalo študijsko srečanje, posvečeno msgr. Matevžu Ravnikarju, v uradnih dokumentih znanemu kot Mattheus Raunicher, prvemu škofu združene tržaško-koprske škofije v letih 1830–1845. Povod za to prireditev je bila izdaja zbornika prispevkov s strokovne konference, ki je potekala 18. in 19. aprila 2023 v Ljubljani oziroma Trstu pod strokovni supervizorstvom Inštituta za zgodovino Teološke fakultete v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za družbeno in versko zgodovino v Gorici ter Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta ter pod pokroviteljstvom ljubljanske nadškofije in tržaške škofije. Udeležili so se ga slovenski in italijanski strokovnjaki s področja književnosti, jezikoslovja in zgodovine.
Zbornik prispevkov je zdaj zbran v obsežni knjigi, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo. Naslov knjige je Matevž Ravnikar, prenovitelj slovenske proze in tržaško-koprski škof, v njej je objavljenih 21 prispevkov, ki so vsi opremljeni z izčrpnim povzetkom v italijanskem jeziku.
Matevž Ravnikar se je rodil leta1776 v Vačah v Zasavju na Kranjskem, približno 40 km vzhodno od Ljubljane, v razmeroma premožni družini kmečkega porekla. Po končanem študiju teologije je bil leta 1802 v Ljubljani posvečen v duhovnika. Istega leta je kot zmagovalec natečaja pridobil stolico za dogmatiko na tamkajšnjem semenišču. Kasneje je poučeval tudi filozofijo in biblijske vede, hkrati pa se je posvečal študiju in spodbujanju slovenskega jezika, zlasti v šolskem in cerkvenem okolju. V veliki meri je zaslužen za ustanovitev stolice za slovenski jezik na ljubljanskem liceju.
Sodeloval je pri novem prevodu Svetega pisma v slovenščino ter pri pisanju in prevajanju literarnih in nabožnih besedil ter šolskih učbenikov. Nekateri so mu celo podelili naziv »oče slovenske proze«.
Leta 1827 mu je cesar Franc I. ponudil škofovski sedež v Tarnovu v Galiciji, kar je zavrnil, istega leta pa je sprejel premestitev v Trst, kjer je bil imenovan za svetnika, referenta za cerkvene in šolske zadeve pri cesarsko-kraljevem namestništvu za Primorsko. Tri leta kasneje, 18. septembra 1830, ga je cesar imenoval za škofa združen tržaško-koprske škofije, leto kasneje je papež Gregor XVI. to imenovanje potrdil. 15. januarja 1832 je Ravnikar prevzel škofijo v Trstu, 5. februarja istega leta pa še škofijo v Kopru. Umrl je v Trstu 20. novembra 1845.
Ravnikar je bil škof v Trstu in Kopru v obdobju tako imenovane restavracije. Po letu 1828, ko so bile ponovno spremenjene škofijske meje in je bila ustanovljena združena tržaško-koprska škofija, se je za Cerkev v Trstu začelo stabilnejše obdobje, ki je trajalo vsaj do revolucije leta 1848, ko so se začela uveljavljati narodna gibanja. Gre za obdobje, o katerem – vsaj kar zadeva Trst – zgodovinopisje, tudi zaradi ideoloških pristopov in retroaktivne uporabe interpretacijskih modelov iz drugih zgodovinskih obdobij ter zaradi težav, ki jih predstavlja jezikovna raznolikost dokumentarnih virov, morda še ni povedalo zadnje besede.
Srečanje v Časnikarskem krožku, ki ga je uvedel Pierluigi Sabatti in ga je vodil prof. Tomaž Simčič, se je začelo s pozdravom msgr. Renata Podbersiča, predsednika Goriške Mohorjeve družbe, ki je govoril v imenu založbe in poudaril pomen čezmejnega sodelovanja pri raziskovanju krajevne zgodovine. Prof. Liliana Ferrari je, tudi na osnovi dokumentov iz škofijskega arhiva, ponazorila vlogo, ki sta jo imela škofija in duhovščina ne le v verskem življenju, temveč tudi v upravni strukturi habsburške države. Prof. Ivan Portelli se je osredotočil na pomen, ki ga je vodilni razred habsburške Avstrije pripisoval izobraževanju, pa tudi na težave, s katerimi se je duhovščina soočala pri izpolnjevanju naloge, ki ji jo je država zaupala na tem področju. Novinar Ivo Jevnikar je navedel nekaj primerov prenagljenih sodb in klišejev, s katerimi je lokalna historiografija doslej označevala osebnost msgr. Ravnikarja.
Večer se je zaključil z nastopom tržaškega škofa msgr. Enrica Trevisija,
ki se je zahvalil zgodovinarjem za njihove prispevke in jih spodbudil, naj nadaljujejo z raziskovanjem primarnih virov, tudi zato, da bi prišli do resnih interpretativnih pristopov, ki bi premostili predsodke in poenostavljene razlage preteklosti.
T.S.
Per la versione in lingua italiana di questo articolo, clicca qui
Grazie per aver letto questo articolo. Se vuoi restare aggiornato, ti invitiamo a iscriverti al nostro Canale Whatsapp cliccando qui
